Zgodovina društva

Kronika PGD Cerklje
1892 – 2010

 

Od začetka pa do Abrahama…

Janez Močnik – portret Andreja Vavkna

Ustanovitvi gasilskega društva so botrovali številni katastrofalni požari na področju cerkljanske fare v 80. letih 19. stoletja. Kot poroča kronist Ivan Lavrenčič v svoji Zgodovini cerkljanske fare iz l. 1890,  so se v dim in pepel spremenile cele vasi: Polica (Pšenična) 18. aprila 1880, Cerklje 25. julija 1881, Lahovče 23. julija 1884, Šmartno 16. aprila 1885, Štefanja gora 6. maja 1886,  Zalog 8. septembra 1887.
Pobudnik ustanovitve gasilskega društva v Cerkljah je bil tedanji župan, nadučitelj, organist, skladatelj in gostilničar Andrej Vavken. Že pred ustanovitvijo društva v l. 1892 so na njegovo pobudo cerkljani kupili brizgalno in nekaj potrebnega orodja, vendar brez prave organizacije in izvežbanosti tudi orodje ni pomenilo kaj dosti.
Tega se je Andrej Vavken prav dobro zavedal, zato je skupaj s somišljeniki  7. avgusta 1892 ustanovil Gasilno društvo, kar so zapisale tedanje Novice v svoji izdaji 26. avgusta 1892. Vavken je bil izvoljen za načelnika, Josip Barle za namestnika, Josip Jenko za zapisnikarja in Janez Barle za blagajnika. Skupaj je ob ustanovitvi  društvo štelo preko 70 članov.
Časopis Novice so pravzaprav edini vir, ki nam razkriva točno starost društva,  pisani dokumenti so se v viharnih časih razgubili ali bili uničeni.

Več nam je zapustilo ustno izročilo. Tako se ve, da so v l. 1900 gasilci pod vodstvom Andreja Kmeta, tedanjega načelnika in nadučitelja, postavili svoj prvi dom. Zemljišče nasproti župnišča jim je daroval cerkljanski župnik Andrej Golobič.

   Časopis Novice so pravzaprav edini vir, ki nam razkriva točno starost društva,  pisani dokumenti so se v viharnih časih razgubili ali bili uničeni.
Več nam je zapustilo ustno izročilo. Tako se ve, da so v l. 1900 gasilci pod vodstvom Andreja Kmeta, tedanjega načelnika in nadučitelja, postavili svoj prvi dom. Zemljišče nasproti župnišča jim je daroval cerkljanski župnik Andrej Golobič.
V l. 1909 so kupili nekaj cevi in voz za prevoz moštva in opreme, nato pa vse do l. 1929 ni nobenih poročil ali dokumentov o delu in življenju društva.
Edini pisni vir, ki je preživel vojne vihre in spremembe oblasti, je vložni zapisnik, ki je bil vestno voden od 7.septembra 1929 pa vse do 31. decembra 1938. Iz njega ni neposredno razvidno delo društva, pač pa lahko na podlagi prejetih in poslanih dopisov sklepamo o razgibanem delu cerkljanskih gasilcev. Tako je zapisano, da je društvo l. 1929 kupilo prvo motorno brizgalno znamke Rosenbauer. Kupnino, 94.000 takratnih dinarjev, so odplačevali več let, denar pa so zbrali s prispevki občanov, s prireditvami, celo z izdajo nekakšnih obveznic. Častitljiva veteranka je še vedno v lasti PGD Cerklje.
Gasilsko društvo je bilo v desetletjih med obema vojnama pa tudi še kasneje, vse do ustanovitve prosvetnega društva v Cerkljah, nosilec kulturne dejavnosti. Tako je znano, da so že okoli l. 1920 uprizorili igro Divji lovec, nato pa vsaj še igre Grajski otok (1930), ljudsko igro Dimež (1933), Razvalino življenja (1934) in Dva para se ženita (1938). Po vojni so uprizorili še Golico (1946), ponovno ljudsko igro Dimež (1951) in Verigo (1952). Z izkupičkom od predstav so financirali delo društva.

Zrela leta, vse tja do stoletnice

V času druge svetovne vojne društvo ni delovalo, prvo povojno poročilo o delu društva pa je zapisnik seje odbora prostovoljske gasilske čete z dne 2. januarja 1946.
Obnovo in razširitev doma v l. 1952 so z materialom in denarjem v  večini podprli občani, gasilci pa so sami udarniško opravili večino dela. Dom je ostal v takšni obliki vse do l. 1972, ko so mu obnovili fasado in leto kasneje dogradili še prizidek (znan kot drvarnica).


Najpomembnejši kos gasilske opreme v tistih časih je bila motorna brizgalna. Cerkljani so se odločili za nakup nove v l. 1957, izdelek Andreja Zupana iz Ljubljane. Staro ročno brizgalno so tedaj prodali. Slovesen prevzem, združen z veliko vrtno veselico, je bil v nedeljo, 16. junija 1957.
Že čez 12 let, l. 1969, je sledil prevzem nove, tedaj moderne črpalke Rosenbauer. G. Jožef Močnik je pred 15 leti, ob 100-letnici zapisal: ” Ta brizgalna, čeprav že močno v letih še danes služi svojemu namenu.”  No, jaz pa dodajam, da tudi danes ni nič drugače, mogoče še boljše, saj je zadnjih osem let brizgalna predvsem v nežnih rokah naših članic. 
Prevoze brizgalne so tedaj opravljali s konji ali pa so morali poiskati primeren avtomobil, kar pa je bilo zelo zamudno.

Želja po lastnem vozilu, prvič izražena že l. 1949, se je uresničila v l. 1970, ko so gasilci prevzeli nov kombi IMV 1600.  Vozilo jim je omogočilo  hitrejši prihod na požarišče in s tem večjo možnost za učinkovito ukrepanje.

Več opreme, avtomobil, pestra dejavnost v društvu, vse to je narekovalo potrebo po novih, funkcionalnih prostorih. V začetku l. 1978 so na letni konferenci člani društva sklenili, da obstoječi dom temeljito preuredijo. Izvolili so gradbeni odbor, ki je začel s pripravami na gradnjo po organizacijski in finančni plati. Izvedli so več akcij nabiranja denarja in materiala, predvsem lesa, organizirali gasilske veselice in dobiček namenili gradnji doma. Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno 26. septembra 1982. Še isto leto so stari dom podrli skoraj do tal, in postavili novo zgradbo. Gradnja in opremljanje doma je trajalo pet let, vloženo je bilo ogromno prostovoljnega dela tako s strani gasilcev kot s strani obrtnikov z našega področja.
V 60-tih in 70-tih letih so gasilci gradili tudi bazene za požarno vodo. Tedanja preskrba z vodo preko hidrantov je bila slaba, večjih vodotokov ni veliko, avtocistern ni bilo, poraba vode na požarih pa velika, zato je bilo nujno zagotoviti potrebne rezerve vode. Tako so že l. 1960 zgradili bazen v Dvorjah, l. 1968 v Vasci, l. 1968 v Cerkljah in l. 1978 v Gradu.
Slavnostna otvoritev doma je bila 12. julija 1987, združena s 95-letnico društva. Ob tej priložnosti so na ogled postavili tudi stalno razstavo o življenju in delu cerkljanskega rojaka, staroste slovenske gasilske zveze Frana Barleta.

Dokončno zunanjo podobo je dom dobil l. 1992, ko je bil na stolpu izdelana edinstvena podoba svetega Florjana, delo našega člana Štefana Močnika. Na žalost te podobe ni mogoče prenesti v novi gasilski dom, bo pa tam postavljena nekoliko manjša podoba v enaki tehniki.
Sreča je obiskala naše društvo leta 1988. V igri na srečo Plamen smo namreč dobili nov kombi TAM 80, kar je bila za operativce po dolgem času prva pomembna pridobitev. Orodni del vozila je bil dodelan v režiji članov društva.


Leto 1988 je potrebno omeniti še kot leto izvedbe prvega Barletovega memoriala (25. junij). Tekmovanje v spomin na cerkljanskega rojaka Frana Barleta, prvega staroste in ustanovitelja Slovenske gasilske zveze, bo letos organizirano že dvajsetič, kar kaže, da se je tekmovanje trdno zasidralo v gorenjsko gasilstvo.
Prvih 100 let je društvo praznovalo  l. 1992. Visoki jubilej je društvo primerno obeležilo v dneh od 26. do 28. junija, najprej z veliko gasilsko vajo. Naslednji dan je sledila slavnostna akademija, na kateri se je društvo zaslužnim članom za dotedanje delo zahvalilo s priznanji in odlikovanji. V spominu pa je prav gotovo najbolj zasidrana veličastna parada z neverjetno veliko udeležbo tovarišev gasilcev in, seveda, z veliko vrtno veselico v nadaljevanju.

Po stotem letu gre hitreje

V novo stoletje obstoja je društvo vstopilo z novimi idejami in potrebami. Oprema operativne enote ni zadoščala potrebam, še vedno društvo ni premoglo vozila z vodo. Finančna sredstva so bila omejena, edina možna rešitev je bila uvoz rabljenega vozila iz Avstrije. Izbrali smo vozilo STEYR 680, ga v avgustu uvozili, obnovili in prebarvali. V skladu z možnostmi je bila dokupljena oprema, v operativno uporabo je bilo vozilo dano 19. Septembra 1993, prisotni so bili tudi gostje iz Avstrije.
Vpeljava omenjenega vozila v operativno uporabo je pomenila velik kvalitetni preskok v tehniki in taktiki gašenja in je bila gotovo prava osnova današnje opremljenosti in usposobljenosti operativne enote PGD Cerklje.
Častitljivo vozilo (letnik 1968) je še vedno popolnoma operativno in si ga lahko ogledate v garaži.

Leto 1994 je prineslo spremembe v organizaciji lokalnih skupnosti. Z ustanovitvijo Občine Cerklje se je spremenilo financiranje društev, uvedena je bila kategorizacija društev. Enota PGD Cerklje je postala osrednja občinska operativna enota, kar je pomenilo nove zahteve in zadolžitve. Podpisana je bila prva pogodba o opravljanju gasilske javne službe z Občino Cerklje.
V tem letu se preoblikovala družbena lastnina. Društvo je tako pravnoformalno postalo lastnik  svoje lastnine (zemljišče, stavba, oprema) v vrednosti 13.345.307,00 SIT.
Na začetku leta 1995 se je društvo poslovilo od starega IMV-jevega kombija. Kupljena je bila  Lada Niva in preurejena v poveljniško vozilo. Slovesnost ob prevzemu je bila združena z razvitjem prapora, ki je nadomestil starega še iz l. 1954.
Velik strošek je postalo ogrevanje gasilskega doma. Še posebej je bilo problematično ogrevanje garaž, zato se je upravni odbor odločil za napeljavo centralnega ogrevanja. Člani so sami uredili prostor za kurilnico in poveljniško mesto v garaži, stroški izdelave ogrevanja pa so dosegli 940.000,00 SIT. Delo je bilo opravljeno do konca l. 1996.

Največji projekt naslednjih let je bil nakup in opremljanje vozila GVC 24/50 na šasiji Renault Kerax. Čeprav začet že v letu 1998, je projekt srečni konec dočakal šele v l. 2001, ob veliki pomoči in razumevanju župana g. Franca Čebulja. Pri snovanju in izdelavi nadgradnje so veliko pripomogli tudi člani društva, še posebej poveljnik g. Blaž Kaplenik. Slovesna predaja vozila je bila opravljena 23. septembra 2001, tolarski števec pa se je ustavil pri številki 32 milijonov.
Zamenjava obstoječih vozil se je nadaljevala v letih 2003 in 2004. Najprej je slovo vzel kombi TAM 80, ki ga je zamenjal FIAT Ducato (GVM-1).  S tem so bili omogočeni otrokom in mladini varnejši prevozi na vaje in tekmovanja, kilometrov pa z njim zagotovo največ prevozijo naše članice.

Jeep Cherokee Sport je v letu 2004 zamenjal zelo uporabno, na žalost pa premajhno in prepočasno Lado Nivo. V prtljažnik je bilo nameščene več zaščitne in reševalne opreme, v letu 2006 tudi avtomatski defibrilator  (darilo zavarovalnice) ter toplotna (IR) kamera.  Na kamero so še posebej ponosni, saj je ta naprava le poredko v opremi prostovoljnih gasilcev.
Gasilec brez primerne osebne zaščitne opreme ne more posredovati, tega se je vodstvo dobro zavedalo, kar nam potrdi že pogled v garderobo. Močno se je izboljšala opremljenost z izolirnimi dihalnimi aparati, ročnimi radijskimi postajami, vsi člani operativne enote se alarmirajo preko tihega alarmiranja. Zaradi takšnega načina alarmiranja, predvsem pa zaradi resnega in odgovornega odnosa nosilcev pozivnikov, je odzivni čas zelo kratek. V povprečju enota izvozi na intervencijo v treh do štirih minutah po pozivu!
Najboljše orodje in oprema ne pomenijo nič brez izurjenega moštva, tega se je zavedal že Vavken pred več kot sto leti.  Vzgoji in izobraževanju gasilcev je namenjena  velika pozornost, začne se že pri sedemletnih otrocih. Na delo z mladino so lahko ponosni; nekoč pionirčki danes tvorijo jedro operativne enote. Seveda se lahko pridružijo tudi starejši; gasilec pač postaneš po uspešno opravljenem dvostopenjskem  tečaju.
Z nakupom potrebne opreme je društvo omogočilo, da različna izobraževanja na nivoju društva ali zveze, potekajo v domačih prostorih. Glede na dober odziv tečajnikov, je bila investicija  več kot upravičena.
Gasilci svoje znanje preverjajo na vajah in tekmovanjih; tudi cerkljanski niso izjema. Najbolje udeležbo in uspehe na tekmovanjih ilustrira polna stena priznanj in pokalov, starejšega in novejšega datuma.
V zgodovini so se tekmovanj udeleževale vse ekipe, od najmlajših do veteranov, včasih bolj, včasih manj številčno.
Zadnjih trideset let so se tekmovanj zagotovo največkrat  udeležile mladinske ekipe, včasih bolj, včasih manj uspešno.
Zagotovo največji uspeh je dosegla ekipa članic A. Že vse od leta 2000 (12. mesto) so dosegale  izvrstne rezultate tako na državnih prvenstvih kot v pokalnem tekmovanju. Same sebe pa so presegle v letu 2006, ko so v Žalcu postale državne prvakinje. Čestitke dekletom in zahvala mentorju Baseju za vztrajno delo z ekipo od samega začetka!

Najboljše za konec…


Krona 115. obletnice delovanja PGD Cerklje je vselitev v nove prostore. Po dobrih sto letih, večkratnih gradnjah in obnovah gasilskega doma, se je društvo preselilo na obrobje vasi.
Da je obstoječi gasilski dom premajhen in neustrezen, ob njem pa je premalo prostora, so se v društvu zavedali že ob nakupu vozila GVC 24/50. Obstoječe garaže so bile prenizke, zato so že v l. 2001 pripravili projekt gradnje prizidka in pridobili gradbeno dovoljenje. K sreči se dela niso takoj začela, vmes je prišel župan g. Franc Čebulj z idejo o novogradnji na novi lokaciji in gasilci so jo z veseljem sprejeli.
Novi gasilski dom stoji na zemljišču, ki je že bilo v lasti občine, prav tako pa je občina Cerklje vodila in financirala celotni projekt. Gasilci so v začetni fazi sodelovali pri oblikovanju zahtev;  kako se je posrečilo, si lahko ogledate sami.
Temeljni kamen je bil položen 12. maja 2006.
Dom, v katerem so tudi občinska skladišča in skladišče CZ, je bil dograjen v prvih mesecih tega leta. Dan D ali selitev za cerkljanske gasilce pa je napočila 10. marca 2007. Slovesna otvoritev doma je bila 13. maja 2007.
V času gradnje se je upravni odbor (po pooblastilu občnega zbora kot najvišjega organa društva) angažiral pri prodaji starega objekta. Kandidatov za nakup je bilo več, na koncu je bil dom prodan za 35 milijonov SIT, kupnina pa vplačana Občini Cerklje kot solastniški delež  v novem objektu.
Zahvala za  izpolnjeno obljubo in uspešen zaključek projekta gre županu, g. Francu Čebulju, Občinskemu svetu in občinski upravi!

  V letu 2008 je društvo ob novem gasilskem domu postavilo podobo s. Florjana, izdelano v enaki tehniki kot na stolpu starega doma. Avtor podobe je Štefan Močnik, član PGD Cerklje.
V tem letu so nas znova presenetile naše članice, saj so že drugič zapored osvojile naslov državnih prvakinj.
Prepričani smo lahko, da je gasilstvo v Cerkljah na najboljši poti. Bogate izkušnje, novo znanje, novi rodovi bodo kroniko društva dopolnjevali od obletnice do obletnice.

Marjan Luskovec

vir: Ob 100-letnici, Jožef Močnik, GD Cerklje, 1992